Talno ogrevanje

Talno ogrevanje je najstarejše poznano centralno ogrevanje objektov, saj izvira iz časa starih Rimljanov, vendar je bil takrat prenosni medij dimni plin, ki je krožil v kanalih, speljanih pod hišo. Talno ogrevanje spada med ploskovno ogrevanje, med katere prištevamo še stensko in stropno ogrevanje. Ker so cevi položene v tla, medij v ceveh ogreje celotno talno konstrukcijo, le-ta pa prenaša večji del toplote na okolico s sevanjem, nekaj pa tudi s konvekcijo. Tako dobimo pri tleh najvišje temperature, ki proti stropu padajo.

Vertikalna porazdelitev temperatur pri talnem ogrevanju

Ker imamo pri talnem ogrevanju velike površine grelnih teles (praktično celotno talno površino), je temperatura grelnih teles lahko bistveno nižja kot pri npr. radiatorskem ogrevanju. Temperatura tal pri talnem ogrevanju naj ne bi presegla 27 °C, saj višje temperature tal preprečujejo oddajanje človeške toplote skozi stopala, kar posledično povzroči nastanek krčnih žil. Temperatura medija 35−40 °C nam omogoča temperaturo tal 22−25 °C, s katero pa ustvarimo ugodno temperaturo v višini glave.