Tipi rekuperatorjev

Na izbiro rekuperatorja vplivajo razen energetskih zahtev (količina razpoložljive energije, učinek vračanja toplote, vračanje vlage) še dimenzijske zahteve, želena čistost zraka, zanesljivost obratovanja in tudi cena. Ločimo različne tipe rekuperatorjev, med katerimi so najbolj pogosto uporabljeni:

• ploščni rekuperator,
• rotacijski rekuperator,
• lamelni rekuperator,
• toplotna cev.

Ploščni rekuperator

Ploščni rekuperator je najbolj razširjena naprava za vračanje toplote in se uporablja tudi pri posrednem hlapilnem hlajenju. Prednosti pred ostalimi tipi rekuperatorjev so predvsem visoka zanesljivost obratovanja, tesnost med obema masnima tokovoma (odtočnim in svežim trakom) ter enostavno vzdrževanje. Med slabosti lahko omenimo možnost zaledenitve in velike dimenzije pri večjih enotah. Ploščni prenosnik je sestavljen iz valovitih plošč, postavljenih po plasteh ena čez drugo, ki omogočajo križni tok masnih tokov.

Rotacijski rekuperator

Med rekuperatorje prištevamo tudi tako imenovane regeneratorje - regenerativne prenosnike toplote (stabilna ali rotacijska rekuperacijska enota, ki ima higroskopsko površino), ki imajo lastnost, da se poleg toplote med tokovoma vrača tudi vlaga. V zimskem času se lahko vrača od 70 do 80 % vlage, zato je potrebno minimalno dodatno vlaženje. Skozi rekuperator na eni strani teče odtočni, na drugi strani pa sveži zrak. Rekuperator je lahko izveden razen z higroskopsko površino tudi z nehigroskopsko površino in v odvisnosti od tega, se vrši izmenjava samo senzibilne ali latentne toplote. V primeru, da imamo higroskopsko površino rotacijskega prenosnika toplote, se izmenjava vrši z absorpcijo, adsorpcijo in kondenzacijo. Za rotacijske rekuperatorje je značilna visoka stopnja učinkovitosti - vračanja toplote odtočnega zraka, ki znaša med 75 in 98 %.

Lamelni rekuperator

Uporablja se za se za čiste prostore ter vnetljive in strupene masne tokove. Slaba stran lamelnih rekuperatorjev je nizka učinkovitost (40 do 45 %) in dodatne instalacije za povezavo.

Toplotna cev

V toplotnih ceveh se pretaka tekočina (hladivo), ki se pri normalni temperaturi uparja in pri nižji kondenzira. Uporabljajo se predvsem v industriji (livarne, sušilnice). Prednosti so dobro tesnjenje med masnima tokovoma, ni obrabe, kompaknost. Slabosti pa so regulacija in zmrzovanje, poleti ne obratujejo. Učinkovitost je med 50 in 60 %.